Čeprav je za pojav vsakega tumorja kriva tudi cela vrsta vzporednih dejavnikov, je temeljni razlog za zdravljenje s sodo bikarbono dejstvo, da tumorje povzročajo izključno glivice – zaradi njih se tudi razraščajo, širijo v okoliško tkivo in po telesu.
Menim, da je edino znano zdravilo za učinkovito uničevanje glivic zaenkrat soda bikarbona. Protiglivična zdravila, ki se dobijo, pravzaprav ne morejo prodreti v tumor (razen morda zgodnje injekcijsko dajanje azolija ali B-amfotercina), ker so zadevna zdravila zasnovana tako, da uničujejo tumor v slojih. Zato ne ogrozijo micelijskih skupkov, ki se sejejo na vse strani, njihovega širjenja pa živčevje ne zaznava, zato ga telo ne more zamejiti.
Znano je tudi, da glivice hitro spreminjajo svoj genetski ustroj. Zato se po začetni uspešnosti fungicida lahko zelo hitro gensko spremenijo in brez škode presnavljajo fungicid, ki postane neučinkovit – čeprav se sliši neverjetno, vendar glivicam koristi močna strupenost fungicida za telo.
Do tega pride, recimo, pri invazivnem raku prostate, ki zmanjša telesno gibljivost v medeničnem predelu. Tak rak se zdravi s protiglivičnimi sredstvi, ki sprva zelo dobro odpravljajo vse bolezenske znake, sčasoma pa vsi po vrsti ne učinkujejo več.
V primerjavi z njimi pa se soda bikarbona zelo dobro razpršuje, glivice se ji ne morejo gentsko prilagoditi niti je presnavljati, zato soda dalj časa in globoko prodira v glivično novotvorbo. Tako deluje tudi zato, ker hitro razkraja tumor, zato se glivice ne morejo braniti niti prilagoditi. Zato mora zdravljenje z dajanjem močnih odmerkov sode potekati v več krogih, med trajanjem ciklusa pa mora uničevanje novotvorbe potekati neprekinjeno; prvi krog naj traja vsaj 7–8 dni; med tretjim in petim dnevom začne 2x3x4 cm velika rašča usihati, po četrtem do petem dnevu pa izgine.
Na splošno lahko enkraten odmerek vsebuje največ 1 litra 5%-ne raztopine sode bikarbone, odmerek pa je lahko do 20 odstotkov večji ali manjši, odvisno od bolnikove telesne teže in če ima tumorje na več mestih in je treba zanje odmeriti večjo količino raztopine.
Velja poudariti, da se neškodljivi odmerek sode bikarbone že več kot 30 let uporablja tudi pri številnih drugih boleznih, recimo pri:
Za doseganje nejvečjega učinka naj se soda bikarbona daje neposredno na novotvorbo, ki začne usihati le zaradi uničevanja kolonij glivic.
To se doseže z lokalno arteriografijo (s slikanjem arterijskih žil v določenem delu telesa) in z vsaditvijo prenosnega katetra (majhnega vsebnika s cevko do kanile v žili). Tako se skozi majhen kateter v arteriji, ki prekrvlja rakavo raščo, lahko dajejo veliki odmerki sode bikarbone in dosežejo najnedostopnejše dele telesa.
S tem postopkom je možno zdraviti skoraj vsak organ; zdravljenje z bikarbonsko soljo ne boli, je hitro in uspešno; izjema so nekateri deli okostja, recimo vretenca in rebra, ker dobivajo sorazmerno malo arterijske krvi in je v tumor na takem mestu težko dovajati zadostne odmerke.
Torej se da s prežemanjem novotvorbe s sodino raztopino skozi lokalno arterijo zelo učinkovito uničevati glivice in se na tak način lahko zdravi vsaka novotvorba, ker, kot prvo, ne boli in nima škodljivih posledic ter, drugič, ne vključuje skoraj nikakršnega tveganja.
