Tullio Simoncini (1951) je zdravnik iz Rima, specialist za onkologijo, diabetologijo in bolezni presnove. Ostro zavrača kakršnokoli mišljenjsko vkalupljenost, ki neredko temelji na predpostavkah brez osnove ali, še huje, na potvarjanju resnice in lažeh.
Ob upoštevanju dejstva, da je službena onkologija povsem odpovedala, kar je vsakomur jasno, ni težko razumeti, zakaj je dr. Simoncini tako oster do zdravstva v Italiji in po svetu, ki je zašlo v slepo ulico in kot tako prav nič ne koristi bolnikom.
Dr. Simoncini skrbi za svoje telesno in umsko-duševno zdravje na naraven način, tj. ukvarja se s športom, se zdravo prehranjuje in živi nravno odgovorno. Med športi ima najraje tek, smučanje in nogomet.
Ker stremi k dojemanju celote, ne le njenih posameznih delov, povezuje znanstvena in medicinska spoznanja. Tako svojo naravnanost ohranja s poslušanjem glasbe in goji z igranjem klavirja ter klasične in sodobne kitare.
Ker se je že v srednji šoli in med študijem na univerzi resno ukvarjal z glasbo, je igral v različnih glasbenih skupinah in z njimi prepotoval vso srednjo Italijo.
Simoncinija odlikuje izjemna človečnost, zato se je ob soočenju z bolečinami bolnikov zamislil nad nemočjo šolske medicine in ugotovil, da je njeno temeljno znanje zelo pomanjkljivo. Sočutje do soljudi z bolečinami ga je stalno spodbujalo tudi v zasebnem življenju. Redno potuje po Italiji, razlaga svojo razlago raka na kongresih, strokovnih posvetovanjih, v pogovorih za javna občila in sporoča, da je že veliko ljudi ozdravelo od raka.
Dr. Simoncini je odkril, da rakavost povzročajo glivice in si je zelo prizadeval prepričati znanstvenike, da so veljavne domneve o povzročitelju raka zgrešene. Pri zdravljenju uporablja najmočnejše protiglivično sredstvo, sodo bikarbono, ki ne škoduje, a je zelo močno zdravilo in bi se moralo uporabljati po vsem svetu.
