Marsikdo se sprašuje, zakaj rak kljub dolgoletnim raziskavam in proučevanju še vedno ni premagan?
Vprašanje je dejansko znanstvene narave, vendar je po mojem mnenju odgovor bolj povezan s stanjem duha v naši družbi, ker odraža stanje znanstvenega duha na svetovni ravni – stanje, ki ne dovoljuje svobodnega razmišljanja in ustvarjalnosti, ki edina zmoreta najti prave rešitve.
Zaradi spolitiziranosti univerz in poklicnih stanovskih organizacij, ki so skoraj podobne kastam, dobivajo denar le uveljavljene, a pogosto skoraj okostenele ustanove, obstoječa politična in kulturna oblast pa imata monopol nad informacijami – vse to pa preprečuje najboljšim družbenim mislecem in ustvarjalcem vsakršno najmanjšo možnost za odkrivanje novih poti. Okosteneli družbeni odnosi ohranjajo vzdušje strahu, zato ljudje trpijo, kadar gre za raka – bolezen, ki jo je moč premagati.
Pred časom me je neka bolnica prosila za pomoč. Ko sem ji razložil glivični izvor raka, je na koncu dodala svoje mnenje: »Vaša razlaga mi vsaj omogoča, da se zaradi raka ne gnusim sama sebi. Okužba z glivicami je smiselna.«
